Dan nemške enotnosti (Tag der Deutschen Einheit) je državni praznik v Nemčiji, ki ga vsako leto praznujemo 3. oktobra. Obeležuje obletnico ponovne združitve Nemčije leta 1990. Takrat sta se Zvezna republika Nemčija (Zahodna Nemčija) in Nemška demokratična republika (Vzhodna Nemčija) po več kot 40 letih ločitve ponovno združili.
To vas lahko zanima:
Razdelitev Nemčije po drugi svetovni vojni
Po porazu Nemčije v drugi svetovni vojni je bila država razdeljena na štiri okupacijske cone. Nadzorovale so jih zavezniške sile – ZDA, Velika Britanija, Francija in ZSSR. Nesoglasja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo glede prihodnosti Nemčije so privedla do razdelitve države.
Leta 1949 so tri zahodne okupacijske cone postale Zvezna republika Nemčija (Zahodna Nemčija) z demokratično vlado. Sovjetsko območje vpliva na vzhodu je postala Nemška demokratična republika (Vzhodna Nemčija) s komunistično vlado. Berlin, nekdanja prestolnica Nemčije, je bil razdeljen na Zahodni Berlin, pod nadzorom Zahoda, in Vzhodni Berlin, pod nadzorom Sovjetske zveze.
Nastanek dveh ločenih nemških držav
V naslednjih desetletjih sta nastali dve ločeni državi. Zahodna Nemčija je postala uspešna, demokratična, kapitalistična država, povezana z zahodnimi silami. Vzhodna Nemčija je bila nerazvita komunistična država s tesnimi vezmi s Sovjetsko zvezo.
Berlin je ostal razdeljeno mesto, ki se je v celoti nahajalo znotraj Vzhodne Nemčije. Toda Zahodni Berlin je veljal za politično ločenega in je bil kot otok demokratične Zahodne Nemčije globoko v zaledju komunističnega Vzhoda. Migracije iz vzhodne v zahodno Nemčijo so bile zelo omejene, premiki med obema deloma Berlina pa strogo nadzorovani.
Življenje v razdeljeni Nemčiji
Več generacij je odraščalo ob poznavanju samo razdeljene Nemčije. Družine in prijatelji so bili desetletja ločeni. Zahodna Nemčija je bila gospodarsko veliko uspešnejša od Vzhodne Nemčije, medtem ko je bila Vzhodna Nemčija izolirana kot del vzhodnega bloka.
Poskuse reforme komunizma v Vzhodni Nemčiji v petdesetih letih prejšnjega stoletja so zatrle sovjetske čete. Leta 1961 je vzhodnonemška vlada okoli Zahodnega Berlina zgradila berlinski zid, da bi preprečila množično izseljevanje na Zahod. Postal je močan simbol železne zavese, ki je delila Evropo.
Prebivalci vzhodnega Berlina so poskušali pobegniti v zahodni Berlin. Nekateri so poskušali preplezati zid, čeprav so nanje streljali vzhodnonemški mejni policisti. Drugi so za to uporabljali podzemne prehode. Za pobeg izpod vpliva ZSSR so izbirali različne načine.
Mirna revolucija, ki vodi do ponovne združitve
V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je vzhodno Evropo zajel val sprememb: padec komunističnih režimov in uvedba reform. Množične demonstracije v Vzhodni Nemčiji v letih 1989–90 so vodile do rušenja berlinskega zidu novembra 1989. Po svobodnih volitvah marca 1990 so se med obema Nemčijama začela pogajanja o ponovni združitvi.
Uradna politična združitev se je zgodila 3. oktobra 1990, ko se je Nemška demokratična republika pridružila Zvezni republiki Nemčiji. Samo leto dni po padcu berlinskega zidu se je Nemčija prvič po letu 1945 ponovno združila kot popolnoma suverena država.
Veselje in bolečina združevanja
Leta 1990 so po vsej Nemčiji potekala praznovanja v čast ponovne združitve države. S povezovanjem dveh tako različnih držav pa so nastopili resni gospodarski in socialni problemi. Za posodobitev infrastrukture vzhodne Nemčije in izboljšanje življenjskega standarda so bile potrebne ogromne naložbe. Brezposelnost je močno narasla, ko je vzhodna industrija nazadovala.
Toda ponovna združitev je prinesla ogromne koristi, kot je lažje gibanje in komunikacija med vzhodnimi in zahodnimi Nemci, ki so bili tako dolgo ločeni. Sčasoma so se gospodarske razmere v nekdanji Vzhodni Nemčiji bistveno izboljšale. Prepad med vzhodom in zahodom se je zmanjšal, zlasti med mlajšo generacijo.
Dan nemške enotnosti
Leta 1990 je bil 3. oktober razglašen za nov državni praznik – dan nemške enotnosti. Obeležuje obletnico uradne ponovne združitve in mirne revolucije v Vzhodni Nemčiji.
V Berlinu vsako leto potekajo velika praznovanja, glavne dogodke pa vsako leto gosti zvezni predsednik. Prebivalci Nemčije praznujejo nemško enotnost, demokracijo in svobodo pred delitvami. Povsod plapola nemška zastava. Koncerti, festivali, predstave in športni dogodki pomagajo ustvariti veselo vzdušje domoljubja in ponosa.
Dan nemške enotnosti služi kot pomemben opomin na izzive, ki jih je Nemčija premagala v svoji težavni zgodovini 20. stoletja. Simbolizira solidarnost nemškega ljudstva in slavi ponovno rojstvo naroda kot vodilne evropske sile. Mnogo let po padcu berlinskega zidu, ki označuje konec delitve Nemčije, dan nemške enotnosti še naprej predstavlja zmagoslavje enotnosti nad delitvami.
V tej publikaciji je All-Holidays.Info na kratko spregovoril o dnevu nemške enotnosti, zgodovini njegovega nastanka in pomenu za Nemce. Upamo, da vam je bilo zanimivo. Ne pozabite deliti te objave s prijatelji!